Misijonarka s. Urša Marinčič nam je zaupala kako je na njenem misijonu mineval postni čas, kakšna radost objame afriškega človeka z Gospodovim vstajenjem. Slišali smo nekaj o načrtih, uspehih dela misijonark.
Misijonarka s. Urša Marinčič nam je zaupala kako je na njenem misijonu mineval postni čas, kakšna radost objame afriškega človeka z Gospodovim vstajenjem. Slišali smo nekaj o načrtih, uspehih dela misijonark.
S: Urša Marinčič deluje v Ugandi. Predstavila je svoj misijon in eno izmed akcij, ki se odvijajo s pomočjo Slovenije.
S: Urša Marinčič deluje v Ugandi. Predstavila je svoj misijon in eno izmed akcij, ki se odvijajo s pomočjo Slovenije.
Na dan, ko so bili po Sloveniji zbrani tudi pri molitvi za duhovne poklice, smo v Sobotni iskrici gostili misijonarko s. Uršo Marinčič, šolsko sestro, ki se je pred skoraj tremi leti podala v Ugando. Spregovorila je o veselju, ki ga doživlja kot misijonarka, in o življenju otrok in mladih v Afriki
Na dan, ko so bili po Sloveniji zbrani tudi pri molitvi za duhovne poklice, smo v Sobotni iskrici gostili misijonarko s. Uršo Marinčič, šolsko sestro, ki se je pred skoraj tremi leti podala v Ugando. Spregovorila je o veselju, ki ga doživlja kot misijonarka, in o življenju otrok in mladih v Afriki
S. Urša Marinčič, šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja je s tremi sosestrami pred skoraj dvema letoma prišla v Ugando, z željo, da začnejo nov misijon med ubogimi brati in sestrami v odmaknjeni župniji. Slišali smo kako so jih sprejeli domačini, kakšno je njihovo delo, pa tudi kakšne so trenutne razmere, povezane s pandemijo.
S. Urša Marinčič, šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja je s tremi sosestrami pred skoraj dvema letoma prišla v Ugando, z željo, da začnejo nov misijon med ubogimi brati in sestrami v odmaknjeni župniji. Slišali smo kako so jih sprejeli domačini, kakšno je njihovo delo, pa tudi kakšne so trenutne razmere, povezane s pandemijo.
Najdlje smo se zadržali v Ugandi. S. urša marinčič je znova optimistično pogledala na svet okoli sebe in predstavila delo sester v odmaknjenem delu te afriške dežele.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.